Luke 11

E Ieesuß To Vavaasis A Ö Hinhin Ava

Matiu 6:9-15; 7:7-11

1O pöh poen ne Ieesuß to hinhin non pa siß ö. Eß to hin vahik en, ka pah vamomhë peß soe ke poan pan, “Apuh, vavaasis a möm a ö hinhin ava manuh pe Sosoenën, vamanih pa ö ne Jon to vavaasis vavoh in a ma teß vamomhë peß.” 2Ke Ieesuß soe ke raoe, pa ö nee se hinhin va ne, “Eöm se hin vamanih pan,

‘Tamamöm a ëhnöömah to teß vasioß tamoaan,
A Matop Vih pën se nö maß.
3Heß a maß möm a taëën to onöt non a ma poen kurus,
4Ihan anoe a ma hat pemöm,
suk emöm to ihan anoe voh a ma hat,
no upöm teß to nok ka möm.
Parën nat nom vaonöt a punöß,
keß tavus manih pemöm.’”
5E Ieesuß to vavaasis vahik a ma vamomhë peß a ö hinhin ava, pareß heß raoe a pah soe vapipinoß va pa taateß hin, ko soe pan, “Ta pah teß se keh teß me non ta vakamöß peß, ka topnin poen rakah no a teß pamëh to nö, pareß soe ke poan, ‘Heß a neoß ah ta kukön muß. 6A siß vakamöß peöß to nö maß, pareß tavus a maß neoß, köß hikta taëën söß makën eah.’ 7Ka teß vëh to teß non koman iuun piun a soe peß, pareß soe ke poan pan, ‘Eën se nat nom vëhvaß a neoß. O hopaß to papanih vur en, keöß me ro koaß to koroh vur em. Eöß to hikta onöt noß a sun, paröß heß a oah ta tah.’ 8Eöß to soe ka neöm, e tövaneah pa iuun to hikta koman non e vakamöß peß, ivëh, keß se heß poan ta tah. Ahik, eß to rës e non pa tënan vatëh a teß vëh to hinhin non poan. Ivëh, keß sun, pareß heß en peß pa tah neß to kökööt non.”

9“Ivëh, köß soe ka neöm, eöm se hinhin vakis nem na e Sosoenën, keß se heß a maß neöm ta tah ne eöm to kökööt e nem. Eöm se keh vavaiu nem e Sosoenën, eöm se taum em peß. Eöm se tekteok o hopaß, ke Sosoenën se peret ka neöm. 10Suk ataeah, o teß varih to hinhin vakis ne pe Sosoenën, ee se kon ee pa ma taneah nee to kökööt e ne. Ko teß varih to vaiu vah ne e Sosoenën, ee se taum ee peß. Ko teß varih to tekteok ne o hopaß, e Sosoenën se peret ken pee.

11Ta pah taman teh manih peöm to heß e koaß peß a kuruß, pa ö neß to hin a iian? Ahik. 12Ke koaß se keh hin e tamaneah to tök toaß, e tamaneah se heß pöß en pe koaß pa pipihkatan? Eß me ahik rakah. 13A, eöm ro teß hat to heßheß nem sih a ma tah vihvih manih pa ma koaß peöm, ivëh, ka se nat rakah e no, e Tamön va pa vöön va kin, eß se heß en maß pa Tuvuh Vasioß manih po teß to hinhin ne poë.”

A Ma Paeh To Soe Pan E Ieesuß To Kikiu Vaßpeh Me E Non E Belsebu

Matiu 12:22-30, me Mak 3:20-27

14E Ieesuß to veo a oraß hat to vapapön voh non sih a teß. A oraß hat to tavus këh en peß, ka teß taneo vaato en. Ka ma napan pah vatötöhkak ee. 15Ivëhkëk, a ma pah teß to soe ee pan, “Eß to veveo këh non o oraß hat po kikis pe Belsebu, e susun po oraß hat.” 16Ka ma meh teß iu punöß ne Ieesuß, pare soe pan, “Eën se nok a tah vatoksean va pa vöön va kin, kemöm se nat pan, e Sosoenën to vanö maß oah.”

17Ivëhkëk, e Ieesuß to nat e non pa ma kokoman pee, ivëh keß soe ke raoe pan, “A napan va pa pah muhin to teß ne paan a matop pa paeh susun se keh taki vakëh, ko nok o pöök vuteß, pare vapus koman hah, a, a muhin pamëh to hat rakah en. Ka pah tapaiuun se keh vavapus vatëh ne, ee se nö vakëkëh ee, ko vavutom taman se hat en. 18Ka oraß hat, ke susun po oraß hat se keh taki koman hah, ka matop peß se teß vaeh vah va non nih? Eöß to soe vamanih, suk eöm to sosoe nem pan eöß to veveo noß ro oraß hat po kikis pe Belsebu. 19Ivëhkëk, eöß se keh veveo e noß po oraß hat po kikis pe Belsebu, keteh poß to vavaßaus voh non a ma vamomhë peöm, kee veveo këh ne a napan po oraß hat? Ivëh, ko vamomhë koman peöm vataare ee pa soe peöm to hikta teß man non. 20Ivëhkëk, e Sosoenën se keh vaßaus e non peöß, köß veveo këh e noß pa napan po oraß hat, eß to vataare e non pa Matop Vih pe Sosoenën to teß topnin e non peöm.

21“A teß eh se keh öt non a ma tah vavapus, pareß ut vavih non a iuun peß, a ma tah kurus peß se teß vavih e ne. 22Ivëhkëk, a teß eh oah se keh tavus maß, pareß onoah a teß pamëh po vapus, pareß kokon këh en peß pa ma tah vavapus peß, pareß ki a ma ta kurus varih neß to kaveo këh a teß eh manih pa ma napan.

23“A teß to hikta teß non e vakamöß peöß, eß a teß to vakihat me a no neoß. Ka teß to hikta vaßaus a no neoß pa ununun maß a napan manih pe Sosoenën se matop non, eß to veveo e non pa napan këh e Sosoenën.”

A Oraß Hat To Hah Maß

Matiu 12:43-45

24“A oraß hat se keh këh tavus a teß, eß se nö ko nönö vah no maß pa moeh upin to vavaiu vah non ta ö vavanot. Eß se keh hikta ep in ta ö vavanot, eß se soe en pan, ‘Eöß se nö hah eoß pa iuun moaan voh peöß.’ 25Ko poen neß to hah maß, eß to taum en pa iuun to teß upin avoeß e non nee to veveo tavus voh a noß, keß maaka, pare vatotoopin a ma tah. 26Ivëh, keß nö hah ko me en maß pa meh tönim me a poa oraß hat to teß hat oah rakah e ne peß pa nok a taateß hat. Kee nö ko ho ee pa koman iuun pamëh. Moaan voh a teß vëh no a taateß peß to hat, ivëhkëk kuru, no a taateß peß to panih, keß se teß vahat oah rakah e non.”

A Taateß Va Pa Kon O Vaeö Vamaman

27E Ieesuß to vavaato avoeß me e non pa nap peo poë varih. Ka pah köövo to teß non topnin ra napan vaato vaßpuh maß, ko soe pan, “E köövo vëh to vahuh, pareß vasisiß voh a oah, eß se vaeö rakah.”

28E Ieesuß to piun ko soe pan, “Teß man e non, ivëhkëk, a napan varih to pënton a soe pe Sosoenën, pare vatet eße se vaeö vaßpuh oah rakah o vaeö vëh ne sinaneoß to teß me non.”

A Ma Pah Teß To Hin A Ö Nee Se Ep A Tah Vatoksean

Matiu 12:38-42, me Mak 8:12

29A ma napan peo rakah to tötönun avoeß e ne maß, ke Ieesuß soe ke raoe pan, “Eöm a napan va kuru eöm ra nap hat. Eöm to hinhin nem a ö neöm se ep in ta pah tah vatoksean. Ivëhkëk, eöß to hikta se vataare noß neöm ta pah tah vatoksean. A tah vatoksean voh pe Jonaß varoe se vataare a neöm. 30Moaan voh e Jonaß to tavus voh a tah vatoksean ne Sosoenën to vataare voh a napan va Ninivëß. Keß teß akuk va kov e non manih peöß e Koaß Teß Pa Napan Kurus se teß noß peöm a napan va kuru, pa ö nöß se teß o kukön potan me o kukön poen manih pa koman a koveß. 31Amot po poen ne Sosoenën se kiiki a ma napan e Köövo Sunön va Saöt se sun vaßpeh me a neöm kurus, pareß vavatët vahik en pa ma taateß hat pa napan va kuru. Suk ataeah, e Köövo Sunön pamëh to taneß varo rakah en maß, pareß nö maß pa pënton o nat vih no a teß sunön vëh e Solomon to vavatvus non. Ivëhkëk, a pah teß to teß non manih kuru to teß apuh oah e non pe Solomon, nöm to pënton varo rakah e nem pa ma teß soe peß. 32O poen ne Sosoenën se kiiki non a ma napan, a napan va Ninivëß se sun me a neöm a ma napan va kuru, pare vatvus a ma taateß hat peöm. Suk a napan va Ninivëß to tënan voh a soe ne Jonaß to vatvus voh, ko panih a ma taateß hat pee. Ka kuru a teß to teß apuh oah e non pe Jonaß to teß non topnin neöm. Ivëhkëk, eöm to rës e nem pa pënton a soe peß, ko panih a ma taateß hat peöm.”

O Ëman Va Po Sionin

Matiu 5:15; 6:22-23

33“A teß to vëkrea kës pöß o ram, pareß vahoß hop koman o kove, keß manih koman a baket, eh? Ahik, eß se vahan o ram manih pa ö vavahan ram, ko teß se ho maß iuun, ko ep in o ëman pamëh. 34A matömah to teß va non manih po ram va pa sioniumah. A matömah se keh teß maaka non eën se ep vavih e nom ka sioniumah to teß me e non o ëman. Ivëhkëk, a matömah se keh hat, eën hikta se ep vavih nom. 35Ivëh, kën se ut vavih nom, pa tah nën to koman nom se teß maaka non ko nat nom teß nom pa popoen. 36Ivëh, ka sioniumah se keh teß me e non po ëman, ka hikta pah ö manih peß to popoen, eß se pah teß maaka kurus e non vamanih po ëman in o ram to ëman non manih pën.

A Taateß Hat No Parësiß Me A Nap Vavaasis To Nok

Matiu 23:1-36, me Mak 12:38-40, me Luk 20:45-47

37E Ieesuß to vahik vaato en, ka pah to Parësiß vaoe maß e Ieesuß pan, eß se ëën vaßpeh me poan. Ke Ieesuß ho ko ihoß vamatop en pa ëën. 38Ka to Parësiß ep in e Ieesuß to ënëën non to hikta pupui momoaan a poa koreneah vamanih pa ö no a taateß po Jiuß to soe va non. 39Ivëhkëk, e Ieesuß to soe ke poan pan, “Eöm ro Parësiß, eöm to pupui vavoon varoe nem a tonun a ma kap me o peret. Ivëhkëk, manih pa komëneöm no a taateß hat, me a taateß kaveo to puh rakah non. 40Eöm ro teß o pöh papön rakah, e Sosoenën pöß to nok varoe voh a ö tonun, ko hikta nok voh a ö koman in a ma tah, ha? 41Ivëhkëk, eöm to vavatet nem a taateß nok koman peöm pa heß vaeö e Sosoenën. Eöm hikta vaßaus nem a ma napan varih to arus ne a ma tah, eöm se vaßaus raoe me o vaeö. Eöm se keh nok vamanih, ka ma meh tah se teß maaka ke ne peöm, ke Sosoenën ep vavih e non peöm.

42“Varenan rakah peöm o Parësiß! Eöm to heßheß nem sih a ma tah varih nöm to nep, paröm ununun a havun ö tah, ko kon taneß a pah ö tah nën, ko heß na e Sosoenën. Ivëhkëk, eöm to vanun voh em pa ma meh taateß to teß apuh oah ne a taateß vaheßheß. A ma taateß varih pan, iu e Sosoenën, me nok a taateß totoopin manih pa napan. Eöm se vavatet rakah nem a ma taateß poë varih, paröm heßheß nem na e Sosoenën a pah ö tah nöm to kon taneß manih koman a ma tah nöm to nepnep nem.”

43“Varenan rakah peöm o Parësiß! Eöm to iu rakah nem a ö nöm se ihoß nem pa ma ö ihihoß po teß susunön manih pa koman a iuun hinhin soneß, paröm iu rakah nem a napan se soe a potan avih manih peöm pa ma ö vatötönun. 44“Varenan rakah peöm! Eöm to ep vavih e nem manih mahën, ivëhkëk, manuh koman, a teß mët to teß non.”

45Ka pah teß vavaasis to nat i non o Vavaasis pe Mosës piun, pareß soe pan, “Apuh, o Vavaasis nën to heß to huh rakah e non pe pemöm.”

46Ke Ieesuß soe pan, “Eöm ro teß vavaasis to nat nem o Vavaasis pe Mosës, varenan rakah peöm! Eöm to vavateß nem sih a ma taateß kikis no a napan se vavatet ne. Ivëhkëk, eöm koman to hikta vavatet nem, paröm hikta vavaßaus nem raoe pa vatet a ma taateß varih, nöm to iu nem nee se vatet.

47“Varenan rakah peöm! Eöm to nonok vavih nem a ma koveß no teß vanënën soe to mët voh, ko pe ne, no a ma kën sipuineöm to ip vamët voh raoe. 48Manih pa taateß pa nok vavih o vapeepe, eß to vataare e non peöm to vapöh kokoman me e nem pee pa ma tah hat no a kën sipuineöm to nok voh.

49“Ivëh ke Sosoenën nat voh e non po nat vih rakah, pareß soe voh en pan, ‘Eöß se vanö a ma teß vanënën soe me o aposol, ka napan se ip vamët a ma paeh pee, pare vakmis ee o upöm.’ 50Ivëh, ka napan va kuru se teen a ma teß vanënën soe varih to mët voh taneo no maß po poen ne Sosoenën to nok voh o oeh. 51Eß to taneo no maß pa mët voh pe Ebel, keß öök ma pa mët pe Sakarias, eß to mët voh topnin a pok vapenpen me a iuun pe Sosoenën. A, eöß to soe ka neöm, o Jiuß to teß toßtoß nem kuru se kon kamis suk a ma teß poë varih.”

52“Eöm varih o teß vavaasis to nat nem o Vavaasis pe Mosës, varenan rakah peöm! Eöm to sunpip voh em pa napan pa ho maß po hopaß pa kon o nat manih pe Sosoenën, eöm koman to hikta peret o hopaß, paröm ho. Ivëh, ke eöm koman to hikta nat nem pe Sosoenën.”

53E Ieesuß to këh tavus en pa iuun, ko teß vavaasis to nat ne po Vavaasis pe Mosës, me ro Parësiß to heve rakah ee, ko ihi ne poë a ma vu hi pa vöknah a ma soe peß. Pare iu vakëën ne poë pa ma piun neß to pinpiun non a ma hi pee. 54Ee to iu öt rakah ne poë, ko vateß po vahutët pa ö neß se piun a soe hat.